PSARNA MANTERA

Z Bony sva že od malih nog hodili na treninge agilitija, vendar še nisva imeli priložnosti tekmovati. Prvo leto sem bila sama na tem da postanem mama, drugo leto pa Bony. A treningi in divjanje čez ovire, so ji v veliko veselje, tako, da bova kmalu po odstavitvi od mladičkov začeli znova počasi hoditi na treninge agilitija. A verjetno bo vse ostalo bolj na ljubiteljski ravni, saj trenutno nimamo pravega časa za resne treninge ob dveh majhnih otrokih, selitvi, mojemu pisanju doktorata ter sodelovanja pri številnih projektih, vodenjih različnih ravni pasjih tečajev ter razstavljanju ter vzreji.

Loti je svojo ljubezen do agilitija in norenja čez in skozi katerekoli ovire kazala že kot nekaj mesečni mladiček. Je zelo perspektivna prav v tem pasjem športu, saj je izredno hitra, neustrašna ter obožuje izzive. Potrebuje še precej treninga, poslušnosti ter trikov, ki jih pravi agilitaški kuža mora obvladati, da bi mogel postati dober tekmovalec. Zaradi nekaj mesečne bolniške po nesreči, bova s treningi nadaljevali leta 2007.

Na moje veliko veselje pa se kar nekaj mladičkov iz legla B in C odloča za treninge agilitija, tako, da bodo prvi pokazali svojo hitrost in spretnosti jeseni leta 2008.